Omemba: Maja Šivec

»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin nerazložljivo mističen in pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren.«

»'Počasi umira, kdor ne sprašuje po tistem, česar ne ve, kdor ne sledi svojim sanjam.'«

»Tisti, ki so priča tej lepoti (svetlobnega sija, kot bi se izvil iz globin človekove duše), vedo, da je zrasla iz tišine, samote in zbranosti.«

»Včasih je dovolj en sam pogled, ki v razprti goloti odkrije daritev stvarstva in je hkrati zanosni minuciózni spev bivanju, izpet z najtanjšim sijem, imaginarnim snom, ki gnezdi v prikritem pogledu.«

»V množici fotografij, ki nas obkroža vsak dan, v vseh medijih, na družbenih omrežjih, imamo na stotine tisoče fotografij, ki dejansko nimajo dodane vrednosti. Mi pa želimo ohranjati čar fotografije kot umetnosti, torej ko ima fotograf neko svojo idejo, se loti nekega projekta in ima potem fotografija svojo dušo in svoj smisel.«

»Deset let festivala pomeni deset let soustvarjanja kulturne ponudbe mesta, deset let povezovanja fotografov in deset let spodbujanja ustvarjalnosti.«

»Namen tokratne fotografske razstave ni samo prikazati ustvarjalnosti in napredka fotografov Fotokluba Maribor, temveč jih spodbuditi h globljemu razmišljanju, kako z eno samo samcato fotografijo narediti zgodbo tako, da v gledalcu vzbudi čustven premik.«

»Pa naj si bo to prikaz, kako se ženske počutijo v trenutnem sistemu, ali pa zgodbe, ki se odvijajo za zaprtimi vrati in javnosti niso znane; morda nasmejan obraz in sreča v očeh, ko stisne svojega otroka k prsim ...«

»To je bil tudi namen in je tudi normalno, saj vsakdo od nas opazuje svet s svojega stališča, s svoje percepcije.«

»Ni bila želja prikazati samo slabe strani, nasilje, psihično in fizično, ampak najti širino postavitve ženske v sedanji svet v vseh mogočih pogledih.«

»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«

»Rojstvo, ljubezen, smrt. Ob vseh teh fotografijah, ki s simboliko dominirajoče svetlobe ne pričajo o koncu, temveč o trajanju, prihodnosti in življenju, švigajo leta, se množijo spoznanja.«

»Počasi umira, kdor ne sprašuje po tistem, česar ne ve, kdor ne sledi svojim sanjam.«

»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«

»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen.«

»Gre za pripoved o uničujočih posledicah vodnega divjanja.«

»Razstavljene fotografije Maje Šivec sprožajo povsem individualen pogled na divjanje ujme, nastale ob obrežju Drave.«

»Kot dokument časa lahko fotografije v živo pričajo o najpomembnejši izkušnji sredi groze odtrganosti od sveta, brez elektrike in vode, o vodni ujmi, ki je osamila in odrezala od sveta mnogo ljudi.«

»Vemo, da plazovi še niso rekli zadnje besede, da se reka le pretvarja, da je ukročena, da so preštevilni bregovi razrahljani in utrujeni in da prav kmalu prihaja jesen, z njo pa klasične padavine, dvig vodostaja in hudourniki.«